2. februar 1898 - 11. julij 1945  

Stanko se je rodil na Dobravi pri Ljubljani v takratni Avstro-Ogrski državi. Svojo nogometno pot je začel in končal pri ljubljanski Iliriji (1912-1922). Bil je nižje rasti (170cm) in precej lahek (60 kg), kar je bilo in je še vedno precej nenavadno za pozicijo beka. Bil pa je zelo hiter, odličen tehničar ter v tistem času eden redkih obrambnih igralcev na svetu, ki so se vključevali v napad in dajali gole. Z Ilirijo je osvojil 3 prvenstva Slovenije. Za reprezentanco takratne Kraljevine Jugoslavije je nastopil dvakrat na njenem krstnem nastopu leta 1920 na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu. Jugoslovani so dvakrat izgubili (proti Čehoslovaški 0:7 in proti Egiptu 2:4) in končali z tekmovanjem. Leta 1922 je Stanko prekinil svojo nogometno pot saj se je odločil za študij medicine na univerzi v Pragi, kjer je diplomiral leta 1928. Kot zdravnik je delal v Ljubljani, v Kranju in na Dunaju. Umrl je v 47. letu starosti v Ljubljani malo po njeni osvoboditvi ob koncu 2. svetovne vojne.

Zanimivosti

Na prijateljski tekmi v Ljubljani proti sloviti Praški Slaviji leta 1921, ki se je končala z izidom 3:3 je bil Stanko najboljši igralec tekme, dosegel je tudi  gol.

Stanko je prvi Slovenec, ki je zaigral za Jugoslovansko nogometno reprezentanco.

Stanko je moral biti zares izjemen nogometeš, da se je uvrstil v reprezentanco saj je bila izbira reprezentantov izključno v domeni Hrvatov. Bil je edini igralec v olimpijski nogometni ekipi, ki ni bil hrvaškega porekla (v ekipi ni bilo tudi nobenega Srba).

Ilirija je bil ustanovljen leta 1911 in je najstarejši se obstoječi nogometni klub v Ljubljani.